Gw mau cerita tentang si Abang. Dia itu semangat gw selama 2 tahun di SMP. Setiap gw bangun pagi, gw langsung inget sama dia. Kayaknya gw agak lebay deh. kayak lagunya Maia, INGET KAMU. nah lo, kok jadi ke lagu???

Yah, pokoknya kan dikit lagi kita mau lulus jadi, gw mau minta kejelasan sama dia. Jujur aja, selama ini gw kayak 'digantung' sama dia. Lebih tepatnya HTS-an. Gakpapa deh cuma jadi HTS-an, tapi harusjelas. Gw gak mau status gw 'abu-abu' kayak hantu.

Kenapa gw mau kejelasan status?? pertama, klo dia anggap gw cuma temen aja, gw bisa buka hati buat cowok lain. Jadi, ga ada yg ngerasa dirugikan. Tapi, klo dia mau serius dalam arti 'jadian' sama gw, gw gak akan rajin 'tebar pesona' lagi. Tetap ga ada yang dirugikan, kan???

mr.D pripoveduje: "...in gdč Šlau meni v šoku, a si slišal kaj mi je reko? in sem samo odkimal in se odpeljal v noč
pomoje bo ta incident dobil razpravo"

Še enkrat... Malo bolj podrobno.

Ova Noč se neče nikad više vratiti, to je dejstvo. Zdaj točiti solze je prepozno. Zakaj?
Prišlo je do spontanega vprašanja, ki ga je mr.D zastavil Kiclu: "A bomo pol zvečer sestavili malo skupaj puzle da boš imel obris včerajšnega dogajanja?"

Kicl v delno še majavem stanju izbira besede in odgovori: "bilo bi vrlo dobro ludo nezaboravno".

Popolna traparija.

mr.D razglablja dalje in ugotovi da je g. Timotej predčasno zapustil prizorišča incidentov. Kaj je narobe? Ugotovitev: mogoče je zaljubljen. Ajde Timi, napadi.

Nasvet: LjubeJzn je hudić. Satan po domače. Pazi se je Timi.

Naj samo omenimo Kiclovo željo po Almi in kaj bi ji naredil. Pazi da se ne opečeš.

Kaj se pa tiče Kicla; nasvet: "Gospodičnam SE TAKO NE GOVORI V FACO". Pika.

To je nauk te noči. Bila pa je desetka , kaj hočeš.

Akterji v današnji epizodi:

Timotej,
mr.D
mr.Y
Zajec

Pripovedujejo: Timotej, mr.Y, (pridruži se) mr.D
(Zajec zaradi službene odsotnosti ni prisoten, ampak njegov duh je vedno z nami)

mr.Y: aha Timotej, pa pogljemo nazaj
Timotej: jeli je to stari zajc jeli nije

mr.Y: ovo nije zajc
mr.Y: zajc spava u kombiju pod lipo
mr.Y: to je - pazi pazi SMUK.
mr.Y: mali stari pijani SMUK.

Timotej poreče: ulala ,pol pa je prišlo do rahlega konflikta

mr.Y: ja.
mr.Y: konflikt je bil neizbežen
mr.Y: ampak nikomur ni bilo mar glede tega

Timotej: jaz bi celo dejal, da verbalen spopad je neizbežen

Timotej: aha
Timotej: torej le kaj bo postoril stari mr.Y. ?
Timotej: seveda vst v tej točki pogrešamo starega zajca g.Zajca , ki je v takih Timotej: trenutkih brezkompromisen in jasen kot bela strela
Timotej: ampak ne smemo pozabiti da je g.Zajc trenutno na dolžnosti , ki jo kot vedno
Timotej: opravlja vestno in uspešno v hladni gostilni
Timotej: seveda tu zavestno ne omenimo da g.Zajc pije Union pivo, ker bi s tem Timotej: ožalostili prenekaterega poslušalca

mr.Y: ojej
mr.Y: zajec je postoril takšno fatalno napako
mr.Y: da si je odprl steklenico uniona in ob njej neizmerno užival?
mr.Y: mu potemtakem sploh še lahko rečemo g. Zajc?

Timotej: seveda bi vsak povprečen gledalec ob takem razpletu bil nezadovovljen, saj g.Zajec zmaguje tudi z flašo Union-a v rokah
Timotej: zato v tem trenutko pomembno vlogo odigrga mr.D

mr.Y: mr.D seže v žep po dobrinah iz Dubai-a in pomežikne g. Zajcu.
mr.Y: Vzhičenost, veselje, mravljicni in božansko občutek prelijejo g. Zajca.

Timotej: ker pa vsi pričakujejo stare Mild57, nas nadobudni mr.D , ki se je spretno izogibal rdeči zapestnici, potegne iz žepa cigaro Timotej
Timotej: ljudje so presenečeni
Timotej: le kako se bo odzval g.Zajec?
Timotej: bo zagrabil za novo priložnost?
Timotej: ali bo odkorakal domov?

mr.Y: se bo obrnil na starega kolega Hrabrega Miška?

Timotej: ojoj
Timotej: toliko vprašanj
Timotej: a le eden odgovor

mr.Y: .... le eden odgovor, ki je na nivoju, da odgovori toliko vprašanj hkrati

Timotej: bo lahko g.Zajc odgovoril na toliko vprašanj ali se bo zlomil pod prevelikim pritiskom
Timotej: če sodimo po včerajšnih izjavah, ko je le na daleč zakričal "prokleta kurva si lepa"

mr.Y: oz. "kurva maš lejp fotoaparat"

Timotej: seveda ob tem je ponosna mladenka ostala povsem hladnokrva, saj sploh ni slišala njegovih besed

mr.Y: kako pa ne, ko pa je bila polno zaposlena z aktivnimi zračnimi blazinami
mr.Y: ki so zaradi možnosti konstanih trkov bile vseskozi aktivne
seveda pa to ni vplivalo na pasivnost pivcev, ki so celotni dogodek opazovali iz centra dogajanja
mr.Y: in se hladili skozi Smejh
mr.Y: oz. Smajl po domače
mr.Y: ki sta ga brezhibno in (skoraj) brez napake dostavljali čebeli
mr.Y: ki sta ob pijači ponujali tudi brezplačno pokrivalo za noge
mr.Y: - nogavice

mr.D prikoraka, Timotej takoj pove: bo poskrbel za nov dogodek prav

mr.Y: ali se bo tudi on obrnil na enega izmed superherojev?

Timotej: vsi se sprašujemo kakšnega joker-ja skriva mr.D

mr.D: daj ti meni pošlji knjigo

mr.Y: Hrabri mišek je trenutno - žal - že zaseden, saj ga je spretno okupiral g. Zajec.
mr.D: aha.

mr.Y: mr.D se spretno naslanja na knjige
mr.Y: ki ga bodo podučile o vseh skrivnostih tega planeta
mr.Y: o parjenju, signalih in samicah

mr.D: seveda ker drugje tako ni rešitve za nas

Timotej: ali bo znova zaplaval med knjige

mr.D: če pa rabiš

mr.Y: ali je mr. D ... kako bi rekel... učenjak?

Timotej: ulala Timotej
Timotej: ali je?

mr.D: rad bi jih prečital, seveda samice

mr.Y:učenjak ki dejansko *požira* knjige?

Timotej: ulala

mr.D: jaja

Timotej: bo mr.D ogovoril na vsa vprašanja

mr.Y: ali je morda samo nek wannabe plejboj ki bere cosmopolitan in moško zdravje - men's health oz kako že pravijo?

Timotej: ali se popustil pod velikim pritiskom

mr.Y: bo odgovoril? ali bo pomoč poiskal v knjigah in se zaprl sam vase?

mr.D: nene mr.D
mr.D: zakaj bi se le
mr.D: daj te knjigo
mr.D:ura teče

mr.Y: smo knjigo poslali po hitri pošti.
mr.Y: sprejmite jo in jo posrkajte vase mr.D.

mr.D: hvala

Timotej: seveda je za povprečnega opazovalca mogoče novo, da je mr.D neučakan, ampak takšen je pač karakter mr.D

mr.Y: hitro pošto pa seveda

mr.Y:dostavlja kdo drug kot
mr.Y: g. Zajec.

mr.D: v kolikor bo poiskana rešitev sem vaš večni dolžnik
Timotej: amen Timotej
mr.Y:bog s tabo.

mr.D: daj zdaj ti meni raje povejta kdo je kod
Timotej: ulala

mr.Y: kdo je kod sploh ni trenutno vprašanje

mr.D: rabim vloge

Timotej: je mr.D v tej zgodbi igubljen

mr.Y: vlog ni, to je višji nivo
mr.Y: tukaj je vloga vse in nič hkrati

mr.D: to je pa kar zahtevno po takšni noči

mr.Y: oseba je bog in izgubljen klošar v puščavi
mr.Y: žival na B pa NI BIK.
mr.Y: če smo... kako bi rekel... na nivoju zdaj?

Timotej: ki pa jih ne omenjamo

mr.D: bolgarija

Timotej: bugarska

mr.D: aha

Severina: ajde ajde zlato moje, što je moje to je tvoje
mr.Y: to je rek.

mr.D: daj acota še povabi poleg da bo mu malo bedno

Timotej: aha

mr.Y: na koncu je vedno tako, da g. Gajaša Pišteka poljubi gdč. Severina Vučkovič na ĆELO.

mr.D: saj mene je tudi v rovinju

Timotej: ulala

mr.Y: tudi gajaš je vse in nič hkrati
mr.Y: če smo na nivoju?

Timotej: kam te je?

mr.D: na lička

Timotej: povej za vse
Timotej: aha

mr.Y: je to samo vizija?
mr.Y: so to sanje?
mr.Y: ali resničnost?

Timotej: torej bolj diskretno

mr.D: tako je
mr.D: resnično,
mr.D: nimam jas takšnih sanj kot mr.Y

Timotej: torej nimaš

mr.D: kaj še vedno vstrajaš

Timotej: aha
Timotej: na
Timotej: čem

Severina: da si moj, da si moj, dala bi ti život svoj, da mi je, da mi je, lejpši kraj tebe?
mr.Y: ti je gdč. Severina Vučkovič pela to pesem?
mr.Y: ko te je poljubljala na lica?

mr.D: mhm

Timotej: aha,mislim da je g.Y zelo razpoložen za pisanje pesmi

mr.Y: ulala.
mr.Y: bi v tem primeru rekel razburjeni g. Miran Ališič
mr.Y: ne za pisanje, ampak predvsem - prepisovanje

Timotej: koja je ta?

mr.Y: trenutno je stanje uma preslabotno za izume

mr.D: in kdaj vas je g zajec pot zanesla domov

Timotej: ma ki ti vidiš zajca?

mr.Y: odhodu zajca smo bili priča vsi
mr.Y: ampak!
mr.Y: zajec ni odšel za vedno
mr.Y: niti domov

Timotej: tako

mr.Y: zajec je samo odšel

Timotej: niti ni pomahal v slovo

mr.Y: ne. mr.Y
mr.Y: zajcu nič in nihče ne pomeni nič
mr.Y: on ima namen
mr.Y: in ga zvesto opravlja

Timotej: namen, ki se glasi:"Bodi zajec"

mr.Y: amen.
mr.Y: molitva.

Timotej: ker zapuščam to prelepo dogodiščino z samimi lepimi občutki, čeprav,priznam, bi najraje zakričal lepi mladenki,:"Kurva si lepa",bom odšel mirmo in spokojno
Timotej: v slogu največjih gospodov
Timotej: torej nasvidenje

mr.D: naj ti sonce sije

Timotej: in bog vam bo poplčal vaš trud

mr.D: grem jas knjigo brat pa si malo izpiskov naredit

In ko se začne daniti smehljaje, s korenjem v roki Zajec pristavi.

OVA NOČ NIJE BILA MOJ DAN.

V njegovih mislih pa stara pesem od Severine...

Zašto su ti oči umorne i tužne
ne vidin u njima modrog mora sjaj
daj, zaboravi na sve dane ružne
svoju ruku mi daj

Voljela bih noćas dok je mjesec mlad
da jos jednom čujem riječi te, volim te
hoću da te ljubim, da te usrećim
pivat ću ti bit ću samo tvoj gardelin

Kada brodovi prestanu da plove
kad se more smiri, ja ću doći u tvoj san
tad ćes saznati da jos uvik živin
naše ljubavi plam

Pivat ću ti bit ću samo tvoj mali gardelin

...

Akterji: Mičak, mr.D, Aco, Tomža, Yulce

Yulce : aco baje nea gre vun :)
Tomža : aja:S:D
Yulce : ker pir pit & prdet & rigat je primitivno. :D
Tomža : ...mičak pa bo tak po štirih prišo dol iz šmartnega :)
Yulce : dvakrat ni za rečt, je pa mogoče trikrat
Yulce : aha, aco pride v kojna baje s svojim vozom
Tomža : ja odločit se je treba; če bomo konju gledali zobe, al bo kobila ostala bosa danes

Tišina, premislek...

Tomža : danes kobila ostaja bosa, bomo gamsa.
Yulce : aco sprašuje kako dolgo bomo ostali

Tomža : sprašuje nepomembne informacije
Yulce : totalno nepomebne

Yulce : včasih se vprašam ali morda na drugi strani sedi mičak-J-M
Yulce : ki te vpraša "je zajec doma?"
Yulce : odgovor pa se mu ponuja na dlani: "lisica ga je požrla"
Tomža : seveda pa verjetno ne ve,da je zatem volk pojedel lisico

Yulce : ja samo verjetno pa sploh nihče ne ve, da je volk potem lisico zbruhal, ko mu je polh povedal, da je lisica žrla gnile jajce :S
Tomža : torej je bil zajec rešen in bi preživel, če ga zatem ne bi povozil pijani voznik v sivem fiat stilo-tu
Yulce : nekako tako bi se zgodba končala, če na sobotni večer g. A.U.-po domače aco-ne bi vzel stvari v svoje roke in rekel Gamsu DA. Tu pa je potem dalje krvava jebaćina v stilu jamesa bonda in stevena segala v glavni vlogi.

Tomža : zgodba tu postane nezanimiva

Yulce : natančno tako

Tomža : aco na sprednjem sedežu zaspi in seveda smrči kot stari polh
Yulce : ja, kot tisti polh ki je gospodu volku povedal da je lisica žrla stare jajce
Yulce : in tu se pokaže mojstrska rdeča nit
Yulce : ki se je vila skozi vso zgodbo
Yulce : ustvari se cikel :)
Yulce : mojstrovina tipa gospodar prstanov:)
Yulce : za odrasle.
Yulce : ker na koncu vseeno pride mičak pa da dva prsta v r...

Yulce : ... Almi :)

Tomža : da pa spet postane krvavo ,se prikaže NINA P., ki hladnokrvno ubije Almo

Številni zelo zanimivi dogodki, po neprespani noči, na domačem pragu zazrt v daljavo kjer je bližnji hrib odet v meglo, Tomža zaključi...

Tomža : Seveda so včerajšni dogodki nazorni pokazatelj moči g.Zajca-Mičaka-M-J. Niti največji optimisti si niso upali napovedati, da bo tako suvereno opravil s svojim tekmecem g.Lisjakom-Acotom, ki je bil le bled opazovalec dogodkov. O njegovi suverenosti priča tudi dogodek, ko je lepi mladenki na uho zakričal:"Kurva si lepa"!

Tomža : Po zmagi si je zasluženo prižgal stare Mild57 s starim kolegom mr. D-jem.

Lektoriral: Zajec

Opomba: stari Mild57 so bili uvoz iz Dubaia.

John Arthur Brabham teve como seu projeto de graduação em engenharia mecânica um carro de corrida da categoria midget para o piloto Johnny Schonberg. Foi só quando este americano-australiano largou as corridas e que "Jack" decidiu tentar correr nos ovais de terra. Não demorou e Brabham já vencia corridas e ganhava destaque nas corridas locais de midgets. Foi nesta época que conheceu Ron Tauranac, um jovem engenheiro com vontade de trabalhar em corridas de carro.

Competindo na Nova Zelândia com um Cooper-Bristol, Jack ao volante, a dupla teve sucesso contra pilotos estrangeiros em 1955, e decidiram que valia a pena tentar na Inglaterra. Jack foi trabalhar na Cooper Car Company em Surbiton,Surrey, sem receber nada. Ao invés de salário, John Cooper deixou o jovem australiano construir um carro para competir na Formula 2. Vendo sua competência, a equipe o inscreveu também em provas de carros esporte.

Para o GP de Mônaco em 1957 Brabham inscreveu seu Cooper F2, equipado com um motor aumentado para 2.2 litros especialmente para essa prova. Mas depois de uma pancada nos treinos teve que emprestar um chassi de Rob Walker, no qual instalou seu motor; estava em terceiro quando, a 3 voltas do fim, seu motor abriu o bico. Conseguiu salvar um sexto lugar empurrando seu carro até a linha de chegada. Desenvolvendo o carro junto com Cooper, e agora com um motor maior, conseguiu suas primeiras vitórias na F1 em provas extra-oficiais, seguidas por vitórias nos GPs de Mônaco e Inglaterra, o que lhe deu a liderança no campeonato mundial, que viria a vencer.

Ele repetiu o feito em 1960, mas o domínio dos pequenos e ágeis Cooper terminou com as novas regras adotadas em 1961. Brabham e Tauranac pensaram em tentar eles mesmos e se juntaram para estabelecer a Motor Racing Developments Ltd. Jack começou a temporada de 1962 com uma Lotus e em julho finalmente o Brabham BT3 Formula 1estava pronto para estrear no GP da Alemanha. Enquanto a MRD estava ocupada construindo carros para toda sorte de campeonatos, não foi até 1964 que a nova marca conseguiu uma vitória na F1: Dan Gurney deu a primeira vitória num Mundial para Brabham, no GP da França disputado em Rouen naquele ano.

Jack Brabham teve de esperar até 1966 para vencer um GP ao volante de um carro com seu nome, já então usando um motor chamado Repco, feito na Austrália e baseado no Oldsmobile V8, bloco de alumínio. A combinação foi um grande sucesso e permitiu a Jack vencer seu terceiro título mundial de pilotos e o primeiro de construtores para a equipe.

Em 1967 a marca venceu de novo os dois títulos, mas com Denny Hulme como campeão desta vez. A chegada do motor Cosworth DFV em 1968 desbancou os Repco e para 69 Brabham juntou-se aos clientes Cosworth e venceu algumas provas.

Depois de concorrer ao título da temporada de 1970 Jack anunciou sua aposentadoria aos 44 anos de idade. Foi um retiro total pois também vendeu sua parte na companhia para Tauranac e retornou à Austrália. Ele só manteve sua parte na John Judd Engine Developments Ltd, originalmente conhecida como jack Brabham Conversions. Mais tarde Tauranac vendeu a equipe de F1 para Bernie Ecclestone e mais dois títulos de pilotos foram vencidos por Nelson Piquet, antes do time ser novamente vendido e depois fechar as portas em 1992.

Jack Brabham participou de 126 GPs, dos quais venceu 14, marcou 13 pole positions e 10 voltas mais rápidas. Também largou em cinco edições das 500 Milhas de Indianápolis. Não só foi tricampeão de Formula 1, como em 1966 foi honrado com a Ordem do Império Britânico por seus serviços ao esporte a motor, e em 1979, foi agraciado com o título de cavaleiro - Sir Jack Brabham. O nome Brabham permaneceu vivo no automobilismo com seus filhos Geoff, Gary e David fazendo carreira no esporte. Só David chegou à F1,em 1990, mas sem muito sucesso.

Jack Brabham wurde am 2. April 1926 in Hurstville in der Nähe von Sydney in Australien geboren. Sein erstes eigenes Projekt als diplomierter Ingenieur war ein Rennwagen der Midget-Klasse für Szene-Ass Johnny Schonberg. Erst als der in Australien lebende Amerikaner beschloss, seine Karriere an den Nagel zu hängen, fasste Brabham den Entschluss, sich selbst hinter das Lenkrad zu klemmen und sich auf diesen sandigen Ovalen zu versuchen. Es dauerte nicht lange bis er seine ersten Rennen gewann und Bekanntheit in der lokalen Midget-Szene erlangte. In dieser Zeit traf er auch Ron Tauranac, einen jungen Ingenieur, den es in den technisch anspruchsvolleren Rundstrecken-Sport hinzog.

Dss Duo schrieb für Jack einen importierten Cooper-Bristol zu Rennen in Neuseeland ein, wo stets ausländische Fahrer antraten. Als sich Jack erfolgreich gegen international Konkurrenz durchzusetzen vermochte, beschlossen sie, ihr Glück in England zu suchen. Dort angelangt, arbeitete Jack für die Cooper Car Company in Surbiton, Surrey. Bezahlung gab es keine, dafür gab John Cooper dem Australier die Möglichkeit, ein eigenes Auto aufzubauen, mit dem er in der Formel 2 antrat. Nachdem er seine Kompetenz unter Beweis gestellt hatte, beschloss das Team, ihn auch zu Sportwagenrennen zu schicken.

Beim Grand Prix von Monaco startete Jack in seinem Cooper Formel 2-Auto, mit einem Motor, der extra für dieses Rennen auf 2,2 Liter aufgebohrt worden war. Nach einem Trainingsunfall musste er jedoch ein Chassis von Rob Walker leihen, baute aber seinen eigenen Motor ein. Drei Runden vor Rennende lag er an dritter Position, doch sein Motor gab den Geist auf. Jack konnte aber den sechsten Platz retten indem er das Auto über die Ziellinie schob. Brabham und Cooper entwickelten das Auto und den Motor gemeinsam weiter und der Australier gewann 1959 sein erstes Formel 1-Rennen bei einer nicht zur WM zählenden Veranstaltung. Danach folgten Siege beim britischen Grand Prix und beim Grand Prix von Monaco und schliesslich der Gewinn der Weltmeisterschaft.

Er wiederholte dieses Kunststück 1960, aber die Tage der kleinen und agilen Cooper-Autos waren gezählt nachdem für 1961 neue technische Regeln eingeführt wurden. Jack Brabham and Ron Tauranac beschlossen, dass sie gut und gerne auch alleine arbeiten könnten und gründeten ihre eigene Firma: Motor Racing Developments Ltd. Jack startete zunächst mit einem Lotus in die Saison 1962 und im Juli, beim Grand prix von Deutschland, sass er erstmals in seinem eigenen Auto, dem Brabham BT3. Während MRD Brabham-Autos für alle möglichen Meisterschaften baute dauerte es bis 1964, bis der Konstrukteur sein erstes Formel 1–Rennen gewann. Dan Gurney siegte beim Grand prix von Frankreich in Rouen.

Jack Brabham selbst musste bis April 1966 warten, bis er selbst ein Rennen in seinem eigenen Auto gewann. Damals fuhr er einen in Australien durch Repco aufgebauten Oldsmobile V8-Alu-Motor. Diese Kombination war so erfolgreich, dass Jack seinen dritten Weltmeistertitel als Fahrer gewann und den ersten als Konstrukteur.

1967 gewann Brabham den zweiten Konstrukteurstitel und Dennis Hulme den des Fahrerweltmeisters. Das Debut des Cosworth DVF-Motors 1968 bedeutete aber harte Konkurrenz, die Repco V8 waren nicht mehr konkurrenzfähig. Brabham wurde daher 1969 auch Kunde von Cosworth und gewann weiter Rennen. Nachdem er den grössten Teil der Saison um den Titel mitgekämpft hatte, kündigte Jack Ende 1970 im Alter von 44 Jahren seinen Rückzug aus dem Sport an.

Jack Brabham zog sich komplett aus der Formel 1 zurück, beendete nicht nur seine Karriere als Fahrer sondern verkaufte auch seine Anteile an der Firma an Tauronac und ging zurück nach Australien. Er behielt aber seine Anteile an John Judd Engine Developments Ltd., das ursprünglich als Jack Brabham Conversions bekannt war. Später verkaufte Tauronac das Team an Bernie Ecclestone und Brabham gewann zwei weitere Titel mit Nelson Piquet bevor das Team verkauft wurde und von der Bildfläche verschwand.

Jack Brabham fuhr 126 Grand Prix Rennen, von denen er 14 gewann. Er stand 13 mal auf der Pole und fuhr 10 schnellste Rennrunden. Zudem startete er fünf mal bei den 500 Meilen von Indianapolis. Er war nicht nur drei mal Weltmeister, 1966 wurde er für seine verdienste im Rennsport als «Officer of the Order of the British Empire» geehrt und 1979 zum Ritter geschlagen. Der Name Brabham blieb dem Rennsport aber erhalten, denn seine drei Söhne Geoff, Gary und David wurden ebenfalls erfolgreiche Rennfahrer. David gab 1990 sogar sein Debut in der Formel 1.

John Arthur Brabham tuvo como su proyecto de graduación en ingeniería mecánica un coche de carreras de la categoría midget para el piloto Johny Schonberg. Fue solo cuando este americano-australiano dejó las carreras que "jack" decidió intentar correr en los circuitos ovales de tierra. En poco tiempo Brabham ya ganaba carreras y ganaba importancia en las carreras locales de midgets. Fue en esta época que conoció a Ron Tauranac, un joven ingeniero con ganas de trabajar en carreras de coches.

Compitiendo en Nueva Zelanda con un Cooper-Bristol, Jack al volante, la pareja tuvo éxito contra pilotos extranjeros en 1955, y decidieron que valía la pena intentar en Inglaterra. Jack fue a trabajar en Cooper Car Company en Surbiton, Surrey, sin recibir nada a cambio. En lugar del salario, John Cooper dejó al joven australiano construir un coche para competir en la Formula 2. Viendo su competencia, el equipo lo inscribió también en pruebas de coches deportivos.

En el GP de Mónaco de 1957 Brabham se incribió con su Cooper F2, equipado con un motor aumentado para 2.2 litros especialmente para esa prueba. Pero después de un golpe en los entrenamientos libres tuvo que pedir prestado un chasis de Rob Walker, en el cual instaló su motor: estaba en tercer lugar cuando, a tres vueltas del final, su motor rompió. Consiguió salvar un sexto lugar empujando su coche hasta la línea de meta. Desarrollando el coche junto con Cooper, y ahora con un motor mayor, consiguió sus primeras victorias en la F1 en pruebas extraoficiales, seguidas por victorias en los GPs de Mónaco e inglaterra, lo que le dio el liderato en el campeonato mundial que acabaría venciendo.

Repitió este hecho en 1960, pero el dominio de los pequeños y ágiles Cooper terminó con sus nuevas reglas adoptadas en 1961. Brabham y Tauranac pensaron en intentar ellos mismos juntarse y establecer la Motor Racing Developments Ltd. Jack comenzó la temporada de 1962 con un Lotus y en julio finalmente el Brabham BT3 Fórmula 1 estaba listo para debutar en el GP de Alemania. Mientras MRD estaba ocupada construyendo coches para toda serie de campeonatos, no fue hasta 1964 que la nueva marca consiguió una victoria en la F1: Dan Gurney dio la primera victoria en un mundial para Brabham, en el GP de Francia disputado en Rouen aquel año.

Jack Brabham tuvo que esperar hasta 1966 para vencer un GP al volante de un coche con su nombre, ya entonces usando un motor llamado Repco, hecho en Australia y basado en el Oldsmobile V8, bloque de aluminio. La combinación fue un gran éxito y permitió a Jack vencer su tercer título mundial de pilotos y el primero de constructores para el equipo.

En 1967 la marca venció de nuevo los dos títulos, pero con Denny Hulme como campeón. La llegada del motor Coswrth DFV en 1968 desbancó los Repco y en 1969 Brabham se juntó a los clientes Cosworth y venció algunas pruebas.

Después de competir al título de la temporada de 1970 Jack anunció su retirada a los 44 años de edad. Fue un retiro total pues también vendió su parte en la compañía para Tauranac y volvió a Australia. El solo mantuvo su parte en John Judd Engine Developments Ltd, originalmente conocida como Jack Brabham Conversions. Más tarde Tauranac vendió el equipo de F1 a Bernie Ecclestone y otros dos títulos de pilotos fueron vencidos por Nelson Piquet, antes del equipo ser vendido nuevamente y después de cerrar las puertas en 1992.

Jack Brabham participó de 126 GPs, de los cuales venció 14, marcó 13 ples y 10 vueltas rápidas. También salió en cinco ediciones de las 500 millas de Indianápolis. No solo fue tricampeón de Fórmula 1, como en 1966 fue honrado con la Orden del Imperio Británico por sus servicios al deporte de motor, y en 1979, fue agraciado con el título de caballero - Sir Jack Brabham. El nombre de Brabham permaneció vivo en el automovilismo con sus hijos Geoff, Gary y David haciendo carrera en el deporte. Solo David llegó a la F1, en 1990, pero sin mucho éxito.

Archive

From the August 23, 1983 edition

Troops, rioters battle in Pakistan

Karachi, Pakistan—

Thousands of people led by a local religious leader rampaged through a big town in Pakistan's troubled Sind Province, official sources said. It was one of the largest antigovernment displays since protests had begun here eight days earlier.

The crowd, which the local press put at more than 20,000, streamed into the town of Khairpur and set fire to city courts, a municipal office, two banks, government shops, and the local tax office, the sources said.

There were reports of running battles throughout the town, 275 miles north of the port city of Karachi. The reports said security forces used truncheons and tear gas on the mob, said to be led by the pir (religious leader) of Ranipur, a pre-independence princedom. The protesters chanted antigovernment slogans and demanded an end to the six-year martial-law regime of President Muhammad Zia ul-Haq.

The demonstration, in which at least 100 people have been arrested so far, was the biggest of several Monday in Sind Province. Soldiers have now occupied 11 towns in Sind, including Khairpur.

Police have surrounded jails in the province to guard against raids by protesters, such as one last Wednesday in which 102 convicts were freed. Banks have withdrawn funds from their provincial branches to put them in safer vaults. According to official figures, 14 people have died and 715 have been arrested so far in the protests organized by the Movement for the Restoration of Democracy. MRD wants an immediate return to the Western-style parliament Pakistan had until General Zia ousted Prime Minister Zulfikar Ali Bhutto in 1977.